Danes je Sašov rojstni dan.
Na žalost se ne bo razvil tako kot sem želela: Saš in jaz za mizo na Zemonu - tako za se posladkat, vsaj enkrat na leto. Tako sem (kljub temu, da vem, da je tam poseben šopek, prav za njegov rojstni dan), kupila oranžno - rumeno vrtnico, ki sedaj čaka na polici pisarne, da jo odnesem na kranjsko pokopališče. Mislim - ne morejo pričakovat, da ne bom tja nič nesla - in sveče sigurno ne bom. In vedno, ko se spomnim med delom, imam solze v očeh in vedno prekinem z delom, vidhnem in grem naprej. Danes verjetno ne bom ravno veliko naredila v službi.
Ko bom prišla domov, bo drugače. Doma je celo drugo življenje. Čakam na info, katere predmete lahko na faksu vpišem in upam, da referentka ni pozabila name. Jutri je prvi, urnikov pa niti še vidla nisem, ker ne vem kaj sploh naj upoštevam. Za en računalniški faks je tista FRI stran totalna mora, ko iščeš kakšen info.
Čaka me stran NK Britof, ki ima vsaj en bug in to na galeriji - ko se mi bo ljubilo spet po PHP-ju mešat. Dosežek je že, da sem FTP vzpostavila in stran k sebi povlekla. Še Apache manjka pa baza, ampak vse bomo počasi zrihtali.
Čakajo me vizitke, ki jih moram še naredit: v bližnji prihodnosti sta vsaj dve rojstvi (eno je že bilo in zamujam), kup rojstnih dnevov in Božič je tudi že za vogalom.
Ampak... sej veš lubi a ne, da si sam dneve trpam z nepomembnimi opravili, da ne razmišljam preveč. Spij prosim en pir še zame, ko boš proslavljal.