Šivanje...

Vem, da nisem letos še nič pametnega napisala, ampak imam izgovor. V delu je nekaj velikega, ki zahteva veliko natančnosti in predvsem vstrajnosti. Ne bom izdala točno kaj je, mogoče le kakšna slikica za poskušino. :)

Če bo še kakšen prosti dan in če bom pridna, bo mogoče končano tam 1x po Veliki noči. Pa upam, da to ni preveč optimistična napoved...
Je pa to dobra izkušnja. Moje šivanje je skočilo za par stopnic navzgor in odkrila sem, kaj resnično pogrešam: večjo mizo za delo. Pravzaprav kakeršno koli mizo za delo. Trenutno sem šivala namreč le pri starših, ker sem zasedla jedilno mizo in se potem umikala za vsak obrok. Pri meni... je pa itak utopija... tudi zaseden jedilno mizo, vendar je veliko manjša. Sej bo šlo počasi...

Tokrat pa malce nadgradnje...

Za darilca organizatorkam srečanja Otok zakladov v Pomurju...
Že nekaj časa je bila ideja, ampak uresničila sem jo šele s temi darilci. Zvezki s "tresočkami". Okence je napolnjeno z bleščicami za šivanje na blago, ki se premikajo kot obračamo zvezek.

Modri delfinček:

In navihani ptiček: 

Pesmica za Barbaro

V Decembru se Barbi, 

sprehaja po shrambi,

sestavine prešteva,

veselo pesem prepeva.

Sveža jajca so tukaj,

za moko še pokukaj,

čokolada je obvezna,

niso deca nič jezna.

In iz domače peči,

topel kruhek diši,

izpod pridnih nje rok,

v veselje dragih otrok.

Gostija bo trajala,

družba bo rajala,

minute, ure, noči,

ko naša dečva slavi.

Potem malo zalegne,

in slavje potegne,

v naslednje še dni,

ko se bel Božič rodi.

Voščil že ogromno,

prinesel enormno,

je poštar ta dan,

že zjutraj zaspan.

Otoškega nismo oddale,

od gora do obale,

se je sestavljal,

se je pripravljal.

Smo ga same prinesle,

ga dobro pretresle,

da se z lista izlušči,

voščilo za Barbi:

Življenje naj ti bo,

vedno mirno nebo,

naj srce te vodi,

k osebni svobodi.

Sreča naj ti sledi,

vse najboljše želi,

ti celoten otoček deklet,

ki jih je za cel nonet.