Trgovina Vijuga

ponedeljek, 30. september 2013

Danes je en rojstni dan...

Danes je Sašov rojstni dan.
Na žalost se ne bo razvil tako kot sem želela: Saš in jaz za mizo na Zemonu - tako za se posladkat, vsaj enkrat na leto. Tako sem (kljub temu, da vem, da je tam poseben šopek, prav za njegov rojstni dan), kupila oranžno - rumeno vrtnico, ki sedaj čaka na polici pisarne, da jo odnesem na kranjsko pokopališče. Mislim - ne morejo pričakovat, da ne bom tja nič nesla - in sveče sigurno ne bom. In vedno, ko se spomnim med delom, imam solze v očeh in vedno prekinem z delom, vidhnem in grem naprej. Danes verjetno ne bom ravno veliko naredila v službi.
Ko bom prišla domov, bo drugače. Doma je celo drugo življenje. Čakam na info, katere predmete lahko na faksu vpišem in upam, da referentka ni pozabila name. Jutri je prvi, urnikov pa niti še vidla nisem, ker ne vem kaj sploh naj upoštevam. Za en računalniški faks je tista FRI stran totalna mora, ko iščeš kakšen info.
Čaka me stran NK Britof, ki ima vsaj en bug in to na galeriji - ko se mi bo ljubilo spet po PHP-ju mešat. Dosežek je že, da sem FTP vzpostavila in stran k sebi povlekla. Še Apache manjka pa baza, ampak vse bomo počasi zrihtali.
Čakajo me vizitke, ki jih moram še naredit: v bližnji prihodnosti sta vsaj dve rojstvi (eno je že bilo in zamujam), kup rojstnih dnevov in Božič je tudi že za vogalom.
Ampak... sej veš lubi a ne, da si sam dneve trpam z nepomembnimi opravili, da ne razmišljam preveč. Spij prosim en pir še zame, ko boš proslavljal.

četrtek, 30. september 2010

Konec...


Oranžno, originally uploaded by pinkimojca.

Konec nekega obdobja. Dala sem odpoved.
Nič ne traja večno - menda. Privat podjetje, ki je nekoč zaposlovalo 18 ljudi, zaposluje danes le še lastnika, njegovo ženo in sina. Vsi ostali so dobili odpoved, jo sami napisali ali smo v procesu odhoda. Že od aprila ne delam za to podjetje. Posodili so me drugam. Počutim se ok, vedno več vem, imam nove prijatelje, poglobile so se vezi s starimi sodelavci. Pa začneš res bolj ceniti ljudi takrat, ko jih več ni. Na vezi pa smo - hvalabogu za internet! Vneto izkoriščamo GTalk, mail, Facebook in še kaj.
Torej - s prvim januarjem naj bi začela tudi uradno delati za podjetje, kamor se posojena. Če ne bo problemov. Najprej pa moram oddelati tri mesece odpovednega roka.
Danes sem preštudirala urnik. Gremo spet na faks. :)

sreda, 22. september 2010

Leto prelomnic


Dark & light, originally uploaded by pinkimojca.

Letos doživljam same pretrese...
Začelo se je s padcem brata z 5m na betonska tla. Končal je na intenzivni s poškodbami roke, reber, oteklina na glavi mu je pritiskala na vidni živec. Posledica: neoster vid, ki še vedno traja.
Novico mi je povedal Saš. Bila sva ravno v Kranjski gori, z namenom, da gremo na smučišče in potem se je čas ustavil. Spomnim se 5 sekund zatišja pred nevihto. Nato so prišle solze in vem, da sem se usedla na mokre stopnice. Šok pač. Vse sem prej pričakovala kot to. Življenje te vsake toliko udari po nosu, da ti pove, da nisi vsemogočen.
Na zimski dan, ko sem se vračala iz službe, se je nekdo zaletel vame, ko sem zavijala proti domači hiši. Res je bila kriva poledica, cesta je bila kot steklo. Pri tako starem avtomobilu je zavarovalnica razsodila totalko. Avto nevozen, dobila sem 400€, služba pa v Ljubljani. Pa so šli, prihranki namreč. Nov avto je bil 2000€. Jah no, nesreča pač.
Naslednja stvar je bila služba. Po 10 letih se je začelo naše podjetje (privat) majati. Posodili so me v drugo firmo in po 10 letih sem se morala navaditi delat z drugimi ljudmi, v drugem okolju z drugačnim pristopom z drugo vsebino. Saj kar gre. Bomo videli kako naprej. Kaj sem že prej napisala o življenju? Aja -ja, še en udarec po nosu.
Pri takih stvareh začneš malo razmišljati o svojem življenju in kaj si dosegel.
Torej, sklepi:
1. Nič ni samoumevno, še posebno ne ljudje, ki te spremljajo skozi življenje.
2. Vedno je pametno imeti še en račun in na njega nakazovati kar ti na koncu meseca ostane. Saj itak ne bomo imeli pokojnine, mar ne.
3. Poiskati moram novo službo.
4. Ta Oktober grem nazaj v šolo. Manjka mi 6 izpitov in diploma in od tega se mi zdi najtežje to, kako bom naredila vaje.


Življenje je zanimivo