Šivanje...

Vem, da nisem letos še nič pametnega napisala, ampak imam izgovor. V delu je nekaj velikega, ki zahteva veliko natančnosti in predvsem vstrajnosti. Ne bom izdala točno kaj je, mogoče le kakšna slikica za poskušino. :)

Če bo še kakšen prosti dan in če bom pridna, bo mogoče končano tam 1x po Veliki noči. Pa upam, da to ni preveč optimistična napoved...
Je pa to dobra izkušnja. Moje šivanje je skočilo za par stopnic navzgor in odkrila sem, kaj resnično pogrešam: večjo mizo za delo. Pravzaprav kakeršno koli mizo za delo. Trenutno sem šivala namreč le pri starših, ker sem zasedla jedilno mizo in se potem umikala za vsak obrok. Pri meni... je pa itak utopija... tudi zaseden jedilno mizo, vendar je veliko manjša. Sej bo šlo počasi...

Tokrat pa malce nadgradnje...

Za darilca organizatorkam srečanja Otok zakladov v Pomurju...
Že nekaj časa je bila ideja, ampak uresničila sem jo šele s temi darilci. Zvezki s "tresočkami". Okence je napolnjeno z bleščicami za šivanje na blago, ki se premikajo kot obračamo zvezek.

Modri delfinček:

In navihani ptiček: 

Pesmica za Barbaro

V Decembru se Barbi, 

sprehaja po shrambi,

sestavine prešteva,

veselo pesem prepeva.

Sveža jajca so tukaj,

za moko še pokukaj,

čokolada je obvezna,

niso deca nič jezna.

In iz domače peči,

topel kruhek diši,

izpod pridnih nje rok,

v veselje dragih otrok.

Gostija bo trajala,

družba bo rajala,

minute, ure, noči,

ko naša dečva slavi.

Potem malo zalegne,

in slavje potegne,

v naslednje še dni,

ko se bel Božič rodi.

Voščil že ogromno,

prinesel enormno,

je poštar ta dan,

že zjutraj zaspan.

Otoškega nismo oddale,

od gora do obale,

se je sestavljal,

se je pripravljal.

Smo ga same prinesle,

ga dobro pretresle,

da se z lista izlušči,

voščilo za Barbi:

Življenje naj ti bo,

vedno mirno nebo,

naj srce te vodi,

k osebni svobodi.

Sreča naj ti sledi,

vse najboljše želi,

ti celoten otoček deklet,

ki jih je za cel nonet.

Še malce božičnih darilc...

Za nečakinjo:


Za "polovico" od nečakinje: :D


Za nečaka in bratca + 3.člana blues benda:


Za nečakovo "polovico" in Sabinco:


Za mamico:

Božična darilca

Dve sta bili naročeni, ena pa kar tako, ker sem imela ravno čas za še eno... No, vse so prodane in časa pred Božičem počasi zmanjkuje. Ampak nekaj jih bo kljub temu še nastalo. Naslednji teden imam namreč dopust in bo čas. :D

Prispevek za mamin srečelov

Mami ima težave s hrbtenico. Že kar precej let. In njeno društvo je zelo aktivno, imajo veliko dejavnosti. Med drugim se v okviru društva udeležuje raznih izletov, obiskuje telovadbo in plavanje. In vsako leto imajo božično-novoletno večerjo in srečelov. Tole je moj prispevek za srečelov...

Pesmica za Katjo

V december tihi sije lučka v očesu se zrcali, na mizi iz papirja ključka, v mehanski sta napravi.

Katjo spet ta čas preganja, voščil jo čaka delo, papirčke spretno že ukanja, v kotu prašno čepi omelo.

December mrzli se začenja in nismo pozabile, da ko svetli dan pojenja, praznujejo oči te mile.

Ustvarjalnost, zdravje, sreča naj vedno v tebi sije, naj tvoja misel bo goreča, srce naj naumorno bije.

Med nami ni nobene žabe, smo pridne otočanske koke, želje pošiljamo vse babe vse stikamo ti pridne roke.

Krpanke z zamudo

Čez sedem let pride vse prav. Spomnim se, da mi je na srečanju Otoka zakladov Jolanda naredila celo delavnico/predavanje kako se izdeluje krpanke. Res si je vzela čas in stvari razložila in pojasnila. Takrat sem izdelala eno prijemalko in obupala nad strojem. Zdelo se mi je, da nikakor ne znam stvari zašiti naravnost.
Prejšnji teden sem bila na bolniški. Nič dramatičnega, le vročina, glavobol, prehlad. Ko je glavobol popustil, sem se odločila, da je treba bolezen oddelat. Izvlekla sem šivalno mašino. Zasedla sem celo kuhinjsko mizo, privlekla likalno desko. Vzela sem v roke kose blaga, ki sem jih kupila na sejmu, dodala še obstoječe in nastalo je tole:

Očitno me je virus šivanja še malce zgrabil. Medtem sem namreč ugotovila, da znam šivati naravnost in da sem si od tistega predavanja še celo nekaj zapomnila. Začela sem že nov projekt. Recimo temu "šivanje za vikende". :D

Beležke

Tale mesec sem se udeležila knjigoveške delavnice. Že par let nazaj sem se igrala z izdelavo knjigic, spomnim se, da sem naredila rokovnike za svoje sodelavce. Tokrat sem želela "uradno" izvedeti kako to gre, kaj vse je možno in kaj ne in razčistiti nekatera vprašanja. Torej... knjigoveški virus je udaril na polno in tole trenutno nastaja...

Pesmica za Alenčico

Od zore do mraka, od mraka do zore, Alenčica nestrpno, čaka bogove.
Ki ji srečo lovijo in jo ulove, pa pošljejo hitro jo tja pod vrhe.
Dom se tam dela, stroji brne, danes kladiva si mira žele.
Danes postoj le, srce toplo, danes praznuj, z nami tako:
hitro zaukaj, skrbi naj gredo, srečo pocukaj, imej se lepo.
Danes praznuješ, malo počij, tiho v miru si kozarček nalij.
Punce smo s tabo, naj eks zazveni, sreča v tvojem domu naj vedno iskri.

Rojstnodnevna za Beo

Leta so mnogo poti prehodila,
odkar očke odprla Bea je mila,
danes pa sama ponosno hodi,
odpirajo vrata se sladki svobodi.

Odrasle so njene ročice male,
odrasli noski, igrače zaspale,
in njene oči v daljavo uprte,
sanjajo kraje z zaveso zastrte.

Uživaj trenutek, ti vsi govorijo,
misliš si, da narobe trdijo,
pa vendar vdihni in malo postoj,
svet daje včasih grenek napoj.

Naj tvoja bo roka vedno poštena,
naj tvoja bo misel jasna, iskrena,
naj danes ti zvezda svetlo žari,
saj rojstni dan praznuješ ti.

Rojstnodnevna za Janjo

Oljke v burji se igrajo,
morje tiho peva stihe,
luna gleda na obalo,
dni sode šteje in pa lihe.

Veliko je že ur naštela,
oči so njene trepetale,
ko zora jutro je spočela,
številke njene so zaspale.

Novo jutro, Janja sniva,
sonce nežno jo budi,
vstani deklica igriva,
danes dan se tvoj rodi.

Kava te na mizi čaka,
sreča te cel dan lovi,
rojstni dan pač nima vsaka,
danes, ko praznuješ ti.

Otoške dečve smo se zbrale,
ti vsaka zdravja zaželi,
darilce bi ti rade dale,
ki danes naj te razveseli.

Vse naše želje so iskrene,
prihajajo nam iz srca,
vezi med nami so jeklene,
raztrgati se jih pač ne da.


Janja, vse najboljše! :)

Akrostih za Samota

Vrata življenja se odprejo,
Samo dosegel je zlato mejo.
En dan v letu je le tvoj,
Nasmeh, počitek in malo postoj.

A tudi, ko so drugi dnevi,
Junaško spopadi se z odmevi,
Brezmejne te življenja reke,
Okljuke nje ter nje prepreke.

Ljubezen naj te vedno vodi,
Jeza se ukloni naj usodi.
Še en glaš v tvoje zdravje,
Eona novega odpri poglavje.

Tale je bila naročena. Nisem neki pesnik, ampak upam, da je naročnica zadovoljna. :D

Novoletno voščilo 2016

Sladka luna se zasmeje,
mrzli vetrič je zapel,
sneg drevesu pregiba veje,
vso pokrajino je odel.

In tako vas mirno čakam
nagajive zvezde ve,
le zapojte v mrak korakom,
naj domov že pohite.

Male mucke se igrajo,
klobčič jim je že ušel,
vesele ptičke šepetajo,
miru duh je spet zavel.

Proti moji hiški,
Novo Leto že hiti,
Zraven domačega kamina,
se nam smrečica smeji.

Tudi k vam ga bom poslala,
naj vam zdravja podeli,
naj bo toplo vaše gnezdo
v njem naj sreča se iskri.

Pesmica za Sturlo in Viktorijo

Na obali blizu morja,
kjer je vedno dobra volja,
ena Sturla tam koraka
in na svoje dete čaka.

Hrčka majhna oblačila,
počasi vsakega nadira,
ker take so nosečke vse,
ki čakajo na deklice.

In končno pride tisti dan,
ko očka živčno grize dlan,
in na uro pogleduje,
ker majhno dete pričakuje.

Ah, lej! Je deklica prišla,
in svoje je ime našla,
Vikotrija učke je odprla
in Sturlo našo je uzrla.

Pri očku našla je zavetje
in mamica ji nudi gretje,
saj še sonček sam se ves stopi
ko mala Viktorija mirno zaspi.

Pesmice

Vsake toliko, je potreba, da se sestavi kakšno voščilo, napiše kakšna pesem. Bom tukaj objavila, da se ne izgubijo v vetrovih časa...


Valentinina pesem

Draga moja, pridne roke,
skozi teče tanka nitka,
temá se bliža izza loke,
kjer dnevna se začenja bitka.

Mrak se tiho spušča,
mraz pritiska nemo,
luč pa v oknu ne popušča,
in ne manjša tvojo vnemo.

Tiho se kroji tkanina,
škarje nežno šepetajo,
z dimom polni se dolina,
ko strehe v vetru trepetajo.

Čelo guba se v ideji,
pred tabo šivana lepota,
sova na zeleni veji,
srce preveva ti toplota.

Ko jutro najde te v sobi,
odpri si okno na stežaj,
tema umakne se svetlobi,
in ti si skuhaj še en čaj.

Naj tale dan ti mirno mine,
danes dan je čisto tvoj,
in moje misli iz doline,
obkrožijo naj te kot roj.

Saj pravi si prijatelj duši
ki to vsekakor cenit zna,
zato zidove se poruši
in jaz objamem te iz srca.

Copic-i tako in drugače

Zadnje čase sem zaljubljena v Copic-e, torej objavljam seznam vseh tistih, ki jih že imam:

Še malce premetavanja količkov

Evo, po dolgih mesecih, letih, sem spet prijela za kole. Vsa zahvala eni prijetni punci, ki se je hotela tega navadit. In ko je to omenila, sem zgrabila priložnost, da se spravim in klekljarskega ne-dela. :D No, tole je nastalo v tem mesecu. Tole je za Urško...
Če bom imela čas, da dejansko grem po okvir in jo odnesem do dotične osebe....
Tole je kartako ker mi je všeč:
Pa rada bi jo poskusila prodati. Etsy mogoče?

Danes je en rojstni dan...

Danes je Sašov rojstni dan.

Na žalost se ne bo razvil tako kot sem želela: Saš in jaz za mizo na Zemonu - tako za se posladkat, vsaj enkrat na leto. Tako sem (kljub temu, da vem, da je tam poseben šopek, prav za njegov rojstni dan), kupila oranžno - rumeno vrtnico, ki sedaj čaka na polici pisarne, da jo odnesem na kranjsko pokopališče. Mislim - ne morejo pričakovat, da ne bom tja nič nesla - in sveče sigurno ne bom. In vedno, ko se spomnim med delom, imam solze v očeh in vedno prekinem z delom, vidhnem in grem naprej. Danes verjetno ne bom ravno veliko naredila v službi.
Ko bom prišla domov, bo drugače. Doma je celo drugo življenje. Čakam na info, katere predmete lahko na faksu vpišem in upam, da referentka ni pozabila name. Jutri je prvi, urnikov pa niti še vidla nisem, ker ne vem kaj sploh naj upoštevam. Za en računalniški faks je tista FRI stran totalna mora, ko iščeš kakšen info.
Čaka me stran NK Britof, ki ima vsaj en bug in to na galeriji - ko se mi bo ljubilo spet po PHP-ju mešat. Dosežek je že, da sem FTP vzpostavila in stran k sebi povlekla. Še Apache manjka pa baza, ampak vse bomo počasi zrihtali.
Čakajo me vizitke, ki jih moram še naredit: v bližnji prihodnosti sta vsaj dve rojstvi (eno je že bilo in zamujam), kup rojstnih dnevov in Božič je tudi že za vogalom.
Ampak... sej veš lubi a ne, da si sam dneve trpam z nepomembnimi opravili, da ne razmišljam preveč. Spij prosim en pir še zame, ko boš proslavljal.

Konec...

Oranžno, originally uploaded by pinkimojca.

Konec nekega obdobja. Dala sem odpoved.
Nič ne traja večno - menda. Privat podjetje, ki je nekoč zaposlovalo 18 ljudi, zaposluje danes le še lastnika, njegovo ženo in sina. Vsi ostali so dobili odpoved, jo sami napisali ali smo v procesu odhoda. Že od aprila ne delam za to podjetje. Posodili so me drugam. Počutim se ok, vedno več vem, imam nove prijatelje, poglobile so se vezi s starimi sodelavci. Pa začneš res bolj ceniti ljudi takrat, ko jih več ni. Na vezi pa smo - hvalabogu za internet! Vneto izkoriščamo GTalk, mail, Facebook in še kaj.
Torej - s prvim januarjem naj bi začela tudi uradno delati za podjetje, kamor se posojena. Če ne bo problemov. Najprej pa moram oddelati tri mesece odpovednega roka.
Danes sem preštudirala urnik. Gremo spet na faks. :)