Trgovina Vijuga

petek, 12. september 2008

Kako se moji gospodarji kopajo in kaj jaz med tem delam

Enkrat na teden si moja mačja starša privoščita kopanje. To je še posebno zabaven čas. In ker se ne kopata skupaj, ampak vsak posebej, je to zagotovljena zabava vsak 2x na teden. Najprej se napolni kad. Ponavadi je kopanje ravno ob taki uri, ko se začenjam počasi prebujati iz svojega dnevnega spanja, tako da takoj slišim šumenje vode. Seveda ne smem zamuditi polnjenja kade. Vedno pohitim v kopalnico, ter glasno vprašam mačjo mamo ali se bo kopala. Seveda me ne razume - ljudje so tako "tupi". Pa saj se ne pritožujem, dobim vsaj obilo čohanja, saj vedno predvideva, da se hočem božati...
Torej, videti hočem vodo, zato skočim najprej na radiator, kjer je ponavadi vedno zložena brisača (to mi je všeč, kajti drugače reže v tačke), nato se pa s prednjimi tacami naslonim na rob banje, da lahko opazujem nastajanje milnih mehurčkov pod mano. Čez nekaj časa se naveličam, kajti kad se polni počasi, zato nadaljujem pot na okensko polico nad banjo, kjer se lahko udobno uležem. Tam počakam na človeka, ki se bo kopal. Zadnjič je bil to Medo in ker sem spodobna mačja gospodična bom preskočila opise o slačenju in potapljanju v vodo.
Prišel se je torej kopat Medo in bila sem zelo vesela, saj se ponavadi zadrži dlje kot njegova družica, kar pomeni, da se lahko igram dlje. Ni mi bilo jasno zakaj so se začeli mehurčki v vodi premikati. Skočila sem z okenske police na rob banje, se seveda sprehodila do človeške glave, da ga pozdravim, nato sem se vrnila do nog, kjer se je milnica premikala in počepnila. Mehurčki so se premikali. Čisto zares. Vedno bolj so se mi zdeli kot smetana, zato sem se odločila, da pridem stvari do dna. Pomočila sem tačko v peno in jo takoj odmaknila - hihi kako žgečka. Torej ni smetana. Ampak kakšnega ukusa pa je? Malce milnice sem dala na tačko in jo približala smrčku, da zadevo podrobneje preverim. Povohala sem, ampak nekaj milnice se je oprijelo mojega nosu in sem takoj odnehala. Naj kar ima to svojo milnico in nič me ne briga zakaj se milnica pri nogah vedno premika! Jaz grem spat!
Odpravila sem se po robu banje do umivalnika, kjer ponavadi zadremam. Pa seveda tokrat nisem. Motili sta me dve stvari: prvič je čez rob umivalnika molela brisača (ponavadi je ni), drugič pa sem med potjo opazila koliko je umazana dlaka na človeški glavi. Skočila sem torej v umivalnik, se stegnila čez rob in položila taco na človeško glavo. Hotela sem mu naročiti naj se ne premika. In seveda se je - hotel je preveriti kaj delam in spet sem dobila nekaj čohanja. UUUU - kako paše. Prrrrrrrrr! Čez nekaj časa se je glava vrnila v prvotni položaj in spet sem poskusila položiti taco nanjo. Tokrat se človeška glava ni premaknila, torej sem lahko nadaljevala. Še bolj sem se stegnila čez rob in začela lizati umazane dlake. Človeška glava je spet pogledala nazaj s pogledom: "Ti muci si čist zmešana!", vendar je bila pri miru. Seveda sem nadaljevala z delom, dokler nisem ugotovila, da je te dlake res preveč zame. Raje sem Medu naročila, naj si dlako zliže, pa me ni razumel. Sem pa morala odskočiti, saj si je glavo polil z vodo in nanjo spravil tiste presnete mehurčke, ki so me prej žgečkali. Tokrat sem se samo umaknila, ter opazovala.
Zdaj pa pride najbolj zabaven del. To je takrat ko Medo nekaj dela pod vodo, tako, da ne morem videti kaj, ampak takoj zatem začne pokati v luknji zraven banje. Hitro sem skočila z umivalnika, ter začela prežati na luknjo. Rahlo sumim, da noter nekaj živi, mogoče miška, sam nisem še odkrila kaj. Sem pa odkrila, da lahko odprem rešetko s tačko, če sem dovolj vztrajna. Odprla sem torej luknjo in noter - ni miške! Noter je samo malce vode! Kar verjeti nisem mogla. S tačko sem malce podrezala v vodo in jo takoj povohala. Res ni miške. Nič ne diši. Je pa zabavno gledat kako pridejo najprej mehurčki, nato se začne voda dvigovat, pa spet malce pade, pa se spet malce dvigne, pa... to se kar nadaljuje nekaj časa. Zelo je zabavno gledat, lovit mehurčke in hkrati še govorit Mediju kaj se dogaja. Upam, da vsaj razume kaj govorim. Včasih si že mislim, da razume, pol pa mi namesto šunke prinese košček kruha! Tako, da res ne vem.
Medo je že zdavnaj zapustil kopalnico, jaz sem pa še vedno strmela v luknjo. Počasi se je voda umirila in naveličala sem se čakat. Itak ni nič pametnega tle noter - še miške ni. Pojavila se je rahla težava, ker nisem želela pustiti luknje odprte. Saj sem jo vendar jaz odprla, ampak kopalnica je moja jedilnica in res ne morem imeti neke smrdljive luknje v jedilnici! Nikakor nisem mogla rešetke potisniti na prejšnje mesto. Zato sem se odločila, da bom problem rečila drugače. S tačkami sem najprej noter stlačila tulec toaletnega papirja, ki mi ga je mačja mama pustila za igračo. Na začetku ni hotel noter, ampak sem se nanj ulegla, da se je sploščil, nato pa sem ga potisnila v vodo. Rešitev ni bila najboljša. Kaj naj naredim? Kos luknje z vodo je še vedno odprt! Končno se mi je posvetilo! Z gobčkom sem prijela brisačo, ki je ležala na tleh in jo zvlekla čez luknjo. Nato pa še drugo stran brisače in spet čez luknjo. Tako je bila luknja 2x pokrita z brisačo in lahko sem odšla jest. A si mislite, koliko bosta moja človečja starša ponosna name, ko bosta ugotovila kakšna pridna in čista muca sem, da ne želim imeti luknje v jedlinici.
Uf - utrujena... grem zzzzzzzzzz spat zzzzzzzzz prrrrrrrrrrrr.

Ni komentarjev: