Rušimo, zidamo, rušimo, zidamo, rušimo ...

Ker živiva v še kar stari hiši (nekje 40 let), je končno prišel čas za popravke. Do sedaj je hiška le stala v najini ulici in ni imela nobenega dela. Pa sta mimo prišla Medo in Pinki in se odločila, da bi morala tale hiška biti malce bolj izkoriščena, sploh pa biti izobražena na področju ekologije in pridno opravljati svoje delo - torej paziti na nas in nas razvajati.
Situacija je taka, da ima Medo v dnevni pisalno mizo, jaz pa prenosnika na kuhinjski mizi, kamor po potrebi povlečem tudi kabel za internet. Posledično so omare v dnevni napolnjene z raznimi starimi miškami, kabli, mrežnimi karticami in podobno. In omare so začele pokat po šivih. In dnevna je začela pokat po šivih. In kuhinja tudi že poka po šivih. Da ne govorim o najini spalnici, ki pa sploh poka po šivih (ok, deloma zaradi tega, ker ne maram likat in se mi oblačila nabirajo...).
Tako sva se že pred štirimi leti odločila, da si narediva pisarno v kleti, kjer je prej bila mizarska delavnica. Spraznila sva prostor (kar nekaj prikolic na smetišče), si ga ogledala in prišla do par zaključkov, ki so privedli do tega, da sva plastično cisterno za kurilno olje (tisto takvadratno), zamenjala z ovalno (tisto tapravo), zato, da bi pridobila na prostoru.
In potem je minilo nekaj časa in klet se je počasi spet napolnila (ne morem pomagat - sva pač hrčka). In potem sva spet praznila prostor - to pomeni, na smetišče zvozila par prikolic.
Znebila sva se električnega bojlerja za sanitarno vodo, ki je bil veeeelikanski in še povrhu visel s stene. Namesto tega, sva kupila toplotno črpalko z 300l bojlerjem in jo postavila v kurilnico. No - vrgla sva iz kurilnice še en bojler ven, zabetonirala stopnico, položila ploščice na del stene in na tla ter postavila toplotno črpalko.
In potem sva spet nadaljevala z ogledom našega prostora, prišla do zaključka, da je potrebno prestaviti vrata, in sva prestavila vrata. Stara vrata ven, prebila steno na drugem delu, zazidala luknjo starih vrat in vstavla nova vrata.
In potem smo nadaljevali s pregledom in pogruntali, da nikakor ne moremo imeti vrat, trajnožareče peči in še enih vrat na isti steni, ker se ena vrata ne bodo odpirala. Torej sva ukinila idejo o tem, da bi na koncu sobe zagradila cisterno za olje v nov prostor. Namesto tega je padla ideja (kriva, priznam), da bi jo deloma zakopali v tla. In sva začela z zbijanjem plošče v tleh, z vedri spet odnesla vse zbito na prikolico ven. In potem sva začela "kopati" luknjo v tla. Kopati v narekovajih, ker je spodaj pesek in sva samo z lopato nalagala v vedra (in ja, spet nosila z vedri ven na prikolico, kot vse doslej). Dokler nisva naletela na še eno ploščo?! WTF? Na srečo, je bila takrat luknja že tako globoka, da se je druga plošča zbijala le še za noge cisterne, in tako je luknja že deloma spet betonirana.
No, to se je delalo včerej. Ker se je prikolica napolnila, sva odpeljala material na smetišče, tam vse z lopatami razložila, nato nadaljevala naprej po pesek, ga tam z lopatami naložila, prišla domov ga za lopatami razložila...
Posledice čutim še danes. Posebej v rokah.
Mimogrede, se samo meni zdi, da se ta opravila ponavljajo??? :D

Najprej nekaj o macah - Missy

Okoli mene se nahajajo kar tri mačke (če ne štejem sosedovih).
Gospa rdeče - dolgodlaka Missy, ki je taglavna mrnjavka v hiši. K nama je prišla pri treh letih, torej sedaj šteje rosnih 5 let. Missy je Maine Coon pasme, prihaja pa z Madžarske.
Gospa je res gospa, saj ima od vseh mac najbolj izbrično dušo. To pomeni, da ne gre v gobček ravno vse, kar je v skodeli. Se pa nikoli ne drži nazaj pri kakšni njami vrečki ali pri surovem mesu. Kot gospa, si lahko pač privošči kakšne muhe...
Ima en kup posebnosti, ki me spravljajo v smeh in cel kup navad, ki me včasih razjezijo. Na začetku je bilo zelo zabavno, ko mi je vedno odpirala rešetko sifona v kopalnici, sedaj pa ne več. Sedaj je situacija taka, da polovico časa niti ne vem, kjer rešetka je, kaj šele, da bi bila na svojem mestu. Skoraj enako velja za tepih v kopalnici. Missy se je odločila, da je povsem priročen za pokrivanje hrane in tako je večinoma zmečkan, ker se spodaj nahaja kup kosti, ali pa visi preko posod za hrano in vodo. Seveda je vedno moker, ker vode pač ne moreš pokriti.
Še ena njena posebnost je obsedenost z vodo. Vem, da ste sedaj pomislili, da je to super, ker nimaš težav mačke okopati, vendar temu ni tako. Njena obsedenost z vodo ne pride tako daleč in kopanje je ravno tako težavno kot pri katerikoli drugi mački. Je pa zato pitje vode iz pipe umivalnika zakon. Kako zvabiš Missy v kopalnico? Tako, da odpreš pipo. V trenutku je nekaj kosmatega na umivalniku, kjer premišljuje, kdaj se bo curek vode toliko zmanjšal, da bo lahko pila iz njega. Prav tako na prav poseben način pije iz skodelice: najprej je potrebno vedno s tačko popraskat po tleh (mogoče odkopava izvir?).
Miss je tudi zanesljiva budilka. Vsako jutro, ko taprava budilka že odzvoni, in jo jezno ugasnem, poskušam še malce poležat. Right. Ko gospa vidijo, da sem odprla oči, je že hop na potelji in mi tala buc-e. Kdaj je buc na vrsti? Ker je to nakaj kar najraje dela so zeloooo pogosti. Če je kdo prijazen z njo, če kdo prinese hrano, če jo kdo čoha, če ji je simpatičen - je že tu buc ali pa celo poljubček.
Ko sta za njo prišli k hiši še dve mački, je prevzela vlogo gospodinje. Je kar skrbna mama, ki v raznih trenutkih umiva svoje mačje posvojence, če je potreba pa tudi skrbi za redno razgibavanje. V glavnem zame je navihanka, ki prikliče nasmešek na obraz. Upam, da bo še dolgo del družine in upam, da bo lahko opisala še več njenih zgodb.